Na povabilo Občine Škofljica in Zavoda za kulturo, turizem, šport in mladino Škofljica ter njegove direktorice Barbare Boh smo turistični novinarji obiskali širše območje Škofljice. Cilj je bil bolje spoznati, kaj vse ponuja ljubiteljem narave, kulture in doživetij na podeželju, ki je tako blizu Ljubljane, pa ga celo Ljubljančani morda premalo poznamo. V organizacijo našega obiska je bilo poleg občine in zavoda vpetih veliko ljudi, člani Turističnega društva Škofljica s predsednico Tončko Pal na čelu, ponudniki na turističnih kmetijah ter ponudniki gostinskih in turističnih storitev.
Ustavili smo se v The Art House apartmajski hiši na Lavrici, nekdanji kmetiji, kjer, kot pove Žiga Juhart, zdaj tri generacije sprejemajo goste v 8 apartmajih.
Na posestvu kmetije Ruskovi na Klancu pri Škofljici, kjer ima sadjarstvo že 300-letno tradicijo, pozornost najprej pritegne Ruskov kozolec, povsem prenovljen, da je takšen kot prvotni iz začetka 18. stoletja.
Na tej njeni domači kmetiji nas je pozdravila tudi hči Hana Čučkin, diplomirana inženirka agronomije in magistrica inženirka hortikulture, ki nam je predstavila ambiciozen projekt Sadno pot sprostitve.
V Parku čutil nas je pozdravil župan Občine Škofljica Primož Cimerman, ki je predstavil smele razvojne načrte občine, to je med drugim gradnjo večnamenskega pokritega prostora s tržnico in obvozne ceste čez barje. Kot je dejal, na območju Škofljice deluje veliko različnih društev, ki organizirajo veliko prireditev, zato so se odločili za ustanovitev Zavoda za kulturo, turizem, šport in mladino, ki jih zdaj koordinira in krati skrbi za večjo prepoznavnost Škofljice in točk, ki so zanimive za obiskovalce.
Preden smo se sprehodi po krožni poti skozi park, nas je pozdravila tudi Tončka Pal, predsednica Turističnega društva Škofljica in nam predstavila nastanek parka, pridružil pa se je tudi v Svaruna, lik iz romana Pod svobodnim soncem, oblečeni Lado Žefran. Predstavil je Pohod po Svarunovi poti, ki že trideset let poteka na praznik 25. junija, od prihodnjega leta pa bo prestavljen na začetek aprila.
Gašper Nardin, ki vodi vsakoletni Pohod v modrem, imenovan po modrih cvetovih lanu, nas je seznanil s tradicijo pridelave lanu na območju Lanišča.
V cerkvi Sv. Uršule v Lanišču pa nas je opozoril na prvo fresko v Sloveniji, na katerih je upodobljena pokrajina.
Tako blizu Ljubljane in vendar mnogi izmed nas nismo poznali Dvorca Lisičje z zanimivo zgodovino, ki nam jo je predstavila v baronico Marijo Luiza Haller von Hallerstein preoblečena Darja K. Gregorič. Zanimivo je, da so se v času Janeza Vajkarda Valvasorja okoli dvorca razprostirali veliki vrtovi.
Opozorili so nas na Grajske večere, ki v dvorcu potekajo ob petkih in sobotah v avgustu ter Praznik lanu in okusov (29. avgusta), ki prispevajo k oživljanju kulturne dediščine tega prostora. V dvorcu nam je z laneno potico postregla Olga Marguč in nam predstavila zanimivo tekstilno dediščino.
Turistična kmetija Pr Primaš ponuja ne le lokalno kulinariko in vinsko klet, ampak tudi druženje s konji pasme Haflinger. Gostitelja sta bila Jože in Jelena Štrubelj.
Gostilnica Orle na Orlah je veliko več kot le gostilnica z okusno hrano, ob njej so postavili razgledni stolp, krmilnico za prostoživeče živali, speljali gozdno učno pot, zgradili otroško igrišče in kupili električna kolesa … To so pridobili v okviru projekta LAS Orle – dediščina in doživetja.
Po dnevu polnem vtisov, smo se v gozdiču pod gostilnico prepustili sprostitvi ob gozdi terapiji, za njeno kratko predstavitev in naše aktivno sodelovanje je poskrbel Borut Andrejaš, član našega društva in novinar Radia 1.
Tekst: Cveta Potočnik
Naslovna fotografija: Pred Dvorcem Lisičje, foto: Zavod za kulturo, turizem, šport in mladino Škofljica