Cveta Potočnik – Veliki škurh je ptica selivka, ki se aprila vrača na gnezditvena območja, predvsem na barja in pri nas ga je, poleg Cerkniškega jezera, opaziti le še na Ljubljanskem barju. Sodi med zelo ogrožene ptice, prepoznati pa ga je mogoče po zelo dolgem, navzdol zakrivljenem kljunu. Veliki škurh je upodobljen v grbu Občine Škofljica, saj se Ljubljansko barje razprostira tudi na območju te občine. Širše območje Škofljice z raznolikimi naravnimi in drugi zanimivostmi celo Ljubljančani morda premalo poznajo, pa čeprav je to njeno naravno, resda vse manj podeželsko zaledje.
Na obrobju Ljubljanskega barja teče potok Škofeljščica in nedaleč od njega so uredili Park čutil, v katerem se vsebinsko tudi odražajo značilnosti barja, njegova zasaditev in ureditev pa ohranjata naravno in bivanjsko dediščino.
Park je prostor druženja in sprostitve, nezahteven sprehod nas popelje po krožni koliščarski stezi, skozi lipov gaj, mimo račjega in čebeljega otoka, naravnega vrta in mimo razgledne ploščadi, imenovane Koliščarski pomol.
Sadna pot sprostitve
Nedaleč od Parka čutil je na Klancu posestvo kmetije Ruskovi. Pozornost najprej pritegne Ruskov kozolec. Kot pove lastnica kmetije Mateja Čučkin Petrič, je sedanji kozolec povsem tak, kot je bil stari, ki je bil postavljen že v začetku 18. stoletja. Ker pa se je začel podirati, so ga prenovili in pri tem skrbno pazili, da se je ohranila ta dragocena stavbna kulturna dediščina.
Na domačiji ima sadjarstvo že 300-letno tradicijo, danes se nadaljuje z ambicioznim projektom Sadna pot sprostitve, ki ga vodi hči Hana Čučkin, z znanjem agronomije in hortikulture. Del posestva je že na novo zasajen z češnjami, jablanami in slivami, pa medovitimi rastlinami, saj želijo s to trajno zasaditvijo vzpostaviti prostor za medgeneracijsko učenje, zdravo preživljanje prostega časa v naravi in ohranjanje lokalne identitete.
Na ta način seveda želijo pritegniti obiskovalce, saj bodo kmalu tudi turistična kmetija s prenočišči, že zdaj pa se za prodajo ukvarjajo tudi s predelavo sadja v marmelade in sokove, pa tudi s peko. Ogled Sadne poti je mogoč po predhodnem dogovoru.
Dejavno Turistično društvo Škofljica
Pri Ruskovem kozolcu se vsako leto začne Pohod po Svarunovi poti, ki že trideset let poteka na praznik 25. junija, prihodnje leto pa bo prestavljen na začetek aprila. Pohod poteka po krožni trasi, ki povezuje kraje v občini Škofljica, opisane v romanu Pod svobodnim soncem pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Pohodnike nagovori Svarun, junak tega romana. Pohod je ena izmed številnih prireditev, ki jih vsako leto organizira Turistično društvo Škofljica.
Ena izmed prireditev društva je tudi junijski Pohod v modrem, ime pa se navezuje na tradicijo pridelovanja lanu na območju Lanišča. Lan namreč junija modro zacveti, vendar cveti le en dan. Tudi naselje je dobilo ime po lanu, nekako do prvih let po drugi svetovni vojni so ga množično sejali, zatem pa opustili. So pa pred dobrimi petnajstimi leti to rastlino, ki jo je mogoče v celoti uporabiti, tako v prehrani kot za izdelovanje platna, znova zasejali Ivanka in Janez Skubic ter Olga Marguč.
Pomen oživljanja kulturne dediščine so prepoznali tudi v Turističnem društvu Škofljica in poskrbeli so za izdelavo različnih spominkov na osnovi lanu. Z lanom je povezan tudi Praznik lanu in okusov na dvorcu Lisičje, ki bo letos 29. avgusta, na njem bodo prikazali trenje, predenje in tkanje lanu, med drugim pa bo mogoče poskusiti laneno potico in čokolado z lanom.
Dvorec Lisičje je nekoč obdajal velik botanični vrt
Dvorec Lisičje na manjšem hribu v bližini naselja Lanišče, ki je od prve polovice 16. stoletja, ko je bil zgrajen kot lovski dvorec, zamenjal veliko lastnikov, je pred dvema desetletjema od države kupila Občina Škofljica. Velik del dvorca je že prenovljen, na arkadnem dvorišču pa organizirajo različne kulturne prireditve. Na njih pogosto Darja K. Gregorič v vlogi baronice Marie Luize Haller von Hallerstein predstavi zgodovino dvorca.
Eno izmed najbolj zanimivih obdobij dvorca je iz druge polovice 17. stoletja. Takrat je bil njegov lastnik Lenart Merharič Fabijanič, obiskal ga je tudi Janez Vajkard Valvasor, ki je opisal glavno znamenitost dvorca, botanični vrt, takrat največji na Kranjskem. V njem so bile zbrane skoraj vse domače vrste cvetja in sadja, predvsem pa je Valvasorja navdušil nasad tulipanov. V njem je bilo kar 107 različnih sort tulipanov, njihove čebulice pa so bile v tistem času izjemno drage. Od nekdanjega botaničnega vrta sta se obdržali dve belo listnati lipi, stari približno 350 let.
V spodnjih prostorih dvorca so do zdaj uredili manjšo dvorano za poroke in protokolarne dogodke občine ter spominsko sobo pesnika, prevajalca in slavista Janeza Nepomuka Primica ter etnološko razstavo, ki prikazuje zgodovino pridelave in predelave lanu.
Prva turistična kmetija z nastanitvami v Občini Škofljica
Domačija Pr Primaš v razgibanem hribovitem delu Lavrice je prva turistična kmetija z nastanitvami na območju Škofljice. Jelena in Jože Štrubelj sta jo odprla lani po temeljiti prenovi hiše, zgrajene leta 1886. Pri hiši je bila nekoč konjereja in še vedno se ukvarjajo z njo. Zdaj imajo 20 konj pasme Haflinger, organizirajo jahalno šolo za različne skupine in druženje s konji.
Pr Primaš ponujajo lokalno kulinariko, gostje pa lahko spremljajo delo v odprti kuhinji oziroma pripravo jedi. Kulinarično ponudbo dopolnjuje vinska klet, kjer ponujajo slovenska vina, ob njih pa narezke. In Ker je Jože Štrubelj predsednik Lovske družine Škofljica so v ponudbi tudi različne divjačinske jedi in salame.
Orle s pestro ponudbo doživetij
Orle so že dolgo priljubljena izletniška točka v bližini Ljubljane. Kdor je tja zahajal pred leti, se je lahko ustavil v manjši gostilni, zdaj pa je tam vse drugače. V okviru projekta LAS Orle – dediščina in doživetja je namreč z evropskimi sredstvi za razvoj podeželja in lokalne pobude nastala vsebinsko zelo raznolika ponudba.
Ob Gostilnici Orle, pove lastnik Gregor Janežič, so postavili razgledni stolp z več ploščadami, uredil gozdni park in vanje naselili damjake, postavili krmilnice za prostoživeče živali in uvedli nočno opazovanje divjadi. V okviru projekta so uredili gozdno učno pot, kupili električna kolesa in zgradili otroško igrišče.
Projekt povezuje zasebni sektor, javni sektor in nevladne organizacije. Zasebni sektor sodeluje pri razvoju turistične ponudbe, javni sektor zagotavlja strateško podporo in promocijo, nevladni sektor pa prispeva znanje s področja dediščine ter dela s skupnostjo. V majhni trgovini najdemo veliko informativnih prospektov o ponudbi in zanimivostih ne le Orl ampak širšega območja Škofljice.
Pozornost poleg tega pritegnejo majhne ljubljanske butarice, narejene iz obarvanih lesenih oblancev. V začetku 20. stoletja so jih začeli izdelovati prav na Orlah in jih prodajali na ljubljanski tržnici na Cvetno nedeljo. Tudi ohranjanje te kulturne dediščine in običajev ob Cvetni nedelji je vključeno v turistično zgodbo Orel.
Naslovna fotografija: Gozdni park na Orlah, foto: Cveta Potočnik