V organizaciji in na povabilo Turistične skupnosti Zeniško-dobojskega kantona se nas je osmerica članov društva TNS udeležila študijske poti po osrednji Bosni. Izhodišče je bilo mesto Visoko, ob rekah Bosna in Fojnica, kjer smo začeli pot in jo tam tudi končali. Vsi dni nas je spremljal direktor skupnosti Šaban Ibrišimović.
Visoko leži severozahodno od Sarajeva in je oddaljeno približno 30 kilometrov. Poleg ogleda mesta so nas organizatorji peljali tudi v dolino Bosanskih piramid in v podzemeljski Rov Ravne 2. O Bosanski piramidi Sonca in petih drugih je že pred dvema desetletjema začel širiti teorijo antropolog in raziskovalec piramid dr. Semir Osmanagić. Naj so si znanstveniki edini glede njegove teorije ali ne, privabljajo veliko obiskovalcev. Vodič v rovu Ravne pove, da ima zadrževanje v njem pozitiven vpliv na zdravje in počutje zaradi visoke koncentracije negativnih ionov, ugodnega elektromagnetnega okolja in stabilne klime.
Ob vhodu v rov je prava nakupovalna ulica »turističnih« trgovinic, na območju doline piramid pa je urejen tudi velik Arheološko-turistični park Ravne 2.
Vsebinsko drugačen, a ne manj zanimiv, je bil v Visokem ogled Domoznanskega muzeja mesta Visoko. Mimogrede njegov prvi direktor in kustos je bil slovenski učitelj, arheolog, muzealec in etnolog Anton Smodič.
Med potepom po starem delu mesta nas je predstavnik tega muzeja vodnik Tarik Silajdžić, opozoril na Mestni ali Betonski most, prvi objekt iz armiranega betona na območju Bosne, zgradbo kotarskega urada iz avstro-ogrskega obdobja, na Tabhansko in Belo džamijo ter spomenik padlim NOB in Spominski park žrtvam genocida v Srebrenici.
Olovo – mesto, ki je dobilo ime po svincu
Iz Visokega so nas peljali do Olovega, na njegovem območju beležijo največ turističnih prenočitev v kantonu. Spoznali smo dna nosilca tamkajšnje turistične ponudbe. Zdravilišče Aquaterme Olovo v središču mesta za različne terapije koristi termalno-mineralno vodo.
Zdravilišče upravlja tudi z izletniško točko Zeleni vir sredi gozdov in ob reki Bioštici, ki je pravzaprav manjše turistično letovišče z bazenom s termalno vodo, petimi hišicami za goste, restavracijo, igrišči in urejenimi sprehajalnimi potmi.
Drugi nosilec je Športno – rekreativni center Ajdinovići s hotelom, bazeni, športnimi igrišči, smučiščem in celo živalskim vrtom. Je edino turistično naselje v BiH, ki ima all-inclusive ponudbo.
V samem mestu Olovo sta dva pomembna sakralna objekta. Frančiškanski kompleks s Svetiščem Gospe Olovske iz 15. stoletja je najstarejše marijansko svetišče na Balkanu, mošeja Ahi Evram Veli Kiršehir pa je bila zgrajena leta 2024. Na obronkih hriba nad mestom stoji pravoslavna cerkev.
Območje Olova velja za eno pomembnih najdišču stečkov – bogomilskih srednjeveških kamnitih nagrobnih spomenikov. Skrit globoko v gozdu blizu vasi Bakići pri Olovu stoji 4 m visok obelisk, verjetno ga je dal postaviti v 14. stoletju kralj Tvrtko I.
Kovanje železa iz roda v rod na enak način
Hribovsko mestece Vareš (50 km od Sarajeva), ki smo ga tudi obiskali med študijsko potjo, je bilo v preteklosti zaradi rudnika železove rude pomembno gospodarsko središče. Razvito je bilo kovaštvo in v vasi Oćevija je 800 let stara tradicija kovanja železa s pomočjo vode še živa. Iz Vareša do Oćevije sicer ni daleč, slabih 20 kilometrov, a po gozdni makadamski cesti, ki je ponekod speljana skozi ozko sotesko, pač ni mogoče voziti prav hitro.
Razvito je bilo kovaštvo in v vasi Oćevija je 800 let stara tradicija kovanja železa s pomočjo vode še živa. Iz Vareša do Oćevije sicer ni daleč, slabih 20 kilometrov, a po gozdni makadamski cesti, ki je ponekod speljana skozi ozko sotesko, pač ni mogoče voziti prav hitro.
Bobovac, eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške Bosne
Vareš je izhodišče za ogled prestolnice srednjeveške Bosanske države na trdnjavi Bobovac, ki je danes eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške Bosne. V trdnjavi so pogosto prebivali bosanski vladarji, bil je upravno središče, v njem je bila shranjena bosanska kraljeva krona, v kraljevi grobni kapeli pa so bili pokopani trije bosanski kralji.
Po ogledu razvalin Bobovac sta nas s povabilom na svoj dom prijetno presenetila zakonca Nadža in Šaban Ibrišimović, ki je sicer direktor Turistične skupnosti Zeniško-dobojskega kantona. Veliko sta naredila za to, da so domačini vasi Mijaković začeli aktivno skrbeti za trdnjavo Bobovac, se začeli ukvarjati s turizmom in vas se je uvrstila na seznam Najlepših vasi Bosne in Hercegovine na osnovi ocene združenja Najlepših vasi sveta.
Še ena zahtevna vožnja po strmi makadamski cesti in spustili smo se v zgodovinsko pomembno naselje Kraljeva Sutjeska, ki je bilo v srednjem veku povezano s kraljevim dvorom in skupaj z Bobovcem sedež kraljev dinastije Kotromanić.
Najpomembnejši spomenik je frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Samostan ima dolgo zgodovino, njegov arhiv, knjižnica in muzej pa hranijo dragocene predmete, povezane z zgodovino tega območja. Knjižnica vsebuje več kot 11.000 knjig, med njimi tudi 31 inkunabul.
V tem kraju pritegne pozornost tudi Džamija sultana Fatiha Mehmeda II, najstarejši ohranjeni osmanski sakralni objekt v Bosni in Hercegovini.
Iz Kraljevske sutjeske smo se napotili v Kakanj. Mesto je znano po dolgi rudarski tradiciji, ki je zaznamovala njegov razvoj v zadnjih sto letih. O tem smo se prepričali tudi v tamkajšnjem muzeju. Od tem smo se vrnili v Visoko in nadaljevali do letališča v Sarajevo, od koder ima Croatia Airlines lete v Zagreb.
Ob zaključku spoznavanja osrednje Bosne z njeno slikovito gozdnato hribovito pokrajino, rekami, srednjeveškimi spomeniki, stečki in drugo kulturno-zgodovinsko dediščino smo se gostiteljem zahvalili za gostoljubje in zanimiv program, direktor Turistične skupnosti Zeniško-Dobovskega kanatona Šaban Ibrišimović pa nam je za spomin predal potiskano kamnito ploščo z največjimi naravnimi in kulturno-zgodovinskimi zanimivostmi kantona.
Naslovna fotografija: Slovenski turistični novinarji z dr. Semirjem Osmanagićem v Arheološko-turističnem parku Ravne 2
Tekst in Fotografije: Cveta Potočnik