Po skoraj treh mesecih prisilne osamitve, potem ko smo med seboj komunicirali le na daljavo, smo se člani društva z veseljem udeležili našega prvega srečanja v živo. Na pobudo Draga Bulca, predsednika društva TNS, smo se prilagodili novim razmeram in se zbrali na prostem, na pikniku pri Bulčevi domačiji v Podljubelju.
Pred družabnim delom srečanja so člani Izvršnega odbora sprejeli nekaj načrtov za delovanje društva v prihodnje, pretehtali so možnosti za nadaljevanje aktivnosti, ki jih je bilo društvo primorano prekiniti zaradi razglasitve epidemije.
Društvo turističnih novinarjev Slovenije se je vključilo v akcijo Slovenske turistične organizacije Zdaj je čas. Moja Slovenija, ki nagovarja prebivalce naše dežele k krajšemu ali daljšemu počitnikovanju v Sloveniji, odkrivanju manj znanih krajev in območij, k izletom, odkrivanju naravnih lepot, kulturno-zgodovinske dediščine in možnosti za različna doživetja. Vsebinsko bomo kolikor bo le v naši moči, včasih odvisno tudi od uredniških odločitev posameznih medijev, objavljali novinarske prispevke, reportaže in informacije o možnostih za odkrivanje Slovenije, ki jo marsikdo premalo pozna.
Ne le zaradi podpore tej akciji društvo TNS tudi sicer v načrtovanju študijskih poti v sodelovanju z lokalnimi turističnimi organizacijami, občinami in ponudniki daje prednost manj znanim krajem in območjem, ki se šele prebijajo na turistični zemljevid, so odmaknjena od urbanih središč ali pa jih kaže medijsko podpreti, ker nimajo sredstev za obsežno promocijo svojih, včasih po krivici zapostavljenih, naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti, kulinaričnih posebnosti in majhnih ponudnikov.
Za daljše obdobje je načrtovanje aktivnosti sicer še vedno povezano z neznankami zaradi koronavirusa, za mesec junij pa je že sprejetih nekaj konkretnih načrtov:
- udeležba ekipe društva na akciji čiščenja kolesarske trase Barjanka,
- študijska pot v Lipniško dolino med Podnartom in Lancovim na Gorenjskem in
- študijska pot v naravni rezervat Ormoških lagun in destinacijo Jeruzalem.
Potem ko smo pretresli načrte za prihajajoči mesec, smo si vzeli čas za druženje, saj je tudi to eden izmed motivov, da smo včlanjeni v društvo. Po zelo pestrih aktivnostih v lanskem letu in do tik pred razglasitvijo epidemije smo vsi komaj čakali, da se spet pozdravimo in vidimo v živo.
Naš gostitelj Drago je štiri ure kuhal odlično tržiško bržolo, skupaj s Cveto Potočnik, generalno sekretarko društva pa sta poskrbela, da od hiše pred vzponom na Veliki vrh nad Završnikom nismo šli lačni in žejni.
Zelena pobočja, doline in travniki, obdani z vršaci so nas mnoge zvabili na razgledni 968 metrov visoki Veliki vrh nad Završnikom. Deloma kar strma pot nas je pripeljala do vrha, na katerem plapola slovenska zastava.
Odprl se nam je izjemen pogled na Begunjščico, del Košute, Storžič, Kriško goro in druge okoliške vrhove, navzdol pa na Tržič. Pomudili smo se pri vpisni skrinjici z vpisno knjigo in žigom, vse, ki so bili prvič na tem vrhu, pa je čakal planinski krst.
Opravil ga je Drago Bulc, še pred tem pa spregovoril o tem, kaj se je v teh strateško pomembnih krajih dogajalo med in ob koncu druge svetovne vojne. O tem video Petra Irmana na Facebooku.
Fotografije: Peter Irman