Štiri leta po fenomenu izleganju so zdaj v Postojnski jami javnosti predstavili tri od 21 mladičkov človeških ribic iz slavnega »zmajevega legla«, ki ga od leta 2016 naprej skrbno spremljajo.
Spoznajte zmajčke – nov VIP ogled
Že od sobote, 13. junija, bo obiskovalcem na voljo nov ogled, ki so ga poimenovali Spoznajte zmajčke. V sklopu tega doživetja, si bodo obiskovalci (trenutno) lahko ogledali 3 od 21 mladičkov človeških ribic, ki so bili doslej »skrbno varovana skrivnost«, saj so živeli v jamskem laboratoriju. Ogled mladičkov bo mogoč v posebnem VIP ogledu.
Število obiskovalcev so omejili na zgolj 20 do 30 na dan v eni skupini, ker ne želijo pretirano vznemirjati mladih človeških ribic. Poleg rednega ogleda Postojnske jame bodo obiskovalci izvedeli vse o človeških ribicah, ki že od prazgodovine burijo domišljijo, videli slavne mladičke in vstopili v sicer za javnost zaprte dele jame. VIP ogled bo potekal v slovenskem ali angleškem jeziku.
»Otvoritev novega oglednega akvarija s 3 mladički človeških ribic predstavlja nov mejnik tako zanje kot za jamo. Ta že stoletja velja za zibelko speleobiologije in biodiverzitetno najbogatejšo jamo na svetu. Istočasno gre za velik dosežek naše ekipe – tako biologov kot marketinga,« je dejal predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.
Posnetek selitve zmajčkov iz gnezda v akvarij:
Ko ugasnejo luči …
Kaj počnejo, »ko ugasnejo luči«, je eno večnih vprašanj o skrivnostnih človeških ribicah, ki živijo v temi podzemnih voda. Razmnoževanja človeške ribice v naravnem okolju namreč ni videl še nihče.
Leta 2016 so bili v Postojnski jami priča zgodovinskem odlaganju 64 jajčec človeških ribic v velikem razstavnem akvariju. Iz njih se je pozneje izleglo 21 malih »zmajčkov«. Po statistikah znanstvenikov naj bi v naravi od več sto jajčec, kolikor jih predvidoma odloži samička v času življenja, odraslost dosegla samo dva zarodka. Nihče jim ni obetal veliko, a vseeno so se trudili po najboljših močeh.
“Bilo je ganljivo, a istočasno tudi zastrašujoče, saj smo ves čas vedeli, da se dogaja nekaj edinstvenega in da je prav od nas odvisno, kako se bo vse skupaj razpletlo. Imeli smo res ogromno odgovornost, saj se nam je začelo dogajati prav vse, po čemer so pri Postojnski jami hrepeneli stoletja,« je danes poudarila vodja jamskega laboratorija Katja Dolenc Batagelj, ki za jamski naraščaj skupaj z ekipo skrbi že od prvega jajčeca.
Prvotno skromne želje po preživetju vsaj enega zarodka, so kmalu lahko nadomestile drugačne želje. Sprva želja po preživetju in uspešnem razvoju čim večjega števila ličink v mladičke, pozneje pa tudi po tem, da bi jih pripeljali do stopnje, ko bodo dovolj veliki za selitev in bi jih lahko videli tudi obiskovalci.
Zgodovina prikazovanja človeške ribice v Postojnski jami je sicer dolga več kot 150 let, mladički človeške ribice pa bodo na ogled prvič! Videti mladička človeške ribice je pač prava redkost.
Zmajevo gnezdo – izjemna stopnja preživetja
V jamskem laboratoriju, ki je začel rasti po zadnjem odloženem jajčecu, so zagotovili optimalne umetne pogoje za razvoj jajčec in pozneje ličink.
Kljub pesimističnim napovedim, so uspeli zagotoviti odlične pogoje za rast 21 mladičkov. V številkah to pomeni, da so dosegli 92 % stopnjo preživetja in tako, po mnenju stroke, »ustvarili edinstven laboratorij v povsem naravnem okolju, ki predstavlja pomemben korak za zagotavljanje optimalnih umetnih pogojev za uspešno vzgojo Proteusa, kar lahko zelo pripomore k ohranjanju te vrste v prihodnosti«.
Če so človeške ribice res zmajevi mladički, je jamski laboratorij Postojnske jame njihovo gnezdo, biologa Postojnske jame Primož Gnezda in Katarina Kanduč, ki dnevno skrbita za mladičke, pa sta trenerja zmajev. Ne skrbita zgolj za hranjenje in spremljanje mladičkov, ampak tudi za ureditev novih akvarijev.
Za nov akvarij, na katerega so se preseljeni mladički lepo privadili, sta biologa iz podzemne reke Pivke, kjer je naravno domovanje človeških ribic, morala prinesti kar 100 kg mivke, ki jo je bilo potrebno predhodno sterilizirati.
Že ob snovanju jamskega laboratorija so združili moči tudi z dvema vodilnima strokovnjakoma s področja: z dr. Lilijano Bizjak Mali z Biotehniške fakultete in dr. Stanleyem Sessionsom s Hartwick Collegea iz New Yorka, ki opazovanja ekipe Postojnske jame bogatita z znanstvenimi dognanji.
Viktor, počasné, Boris …
S pomočjo IR kamer, ki so jih namestili v velikem razstavnem akvariju in v laboratoriju, so v štirih letih nabrali za prek 200 000 ur neprecenljivega video materiala, ki so ga delili s svetom. Posnetki so se že marsikdaj pokazali za neprecenljiv vir podatkov.
Prav zaradi tega so lahko ujeli tudi usodne trenutke izleganja ličink, se zabavali ob plesu embrijev, gledali Borisa – najšibkejšo ličinko, ki se je kljub slabim napovedim lepo razvijala, navijali za »Počasnéta«, ko je lezel iz svoje ovojnice, in opazovali Viktorja, kako mu raste nova noga.
Ob vsem tem pa so vedno znova prišli tudi do pomembnih ugotovitev. Prvič je bil natančno posnet postopek regeneracije udov pri proteusu, prvič si je lahko tudi naša stroka ogledala embrio proteusa pod mikroskopom, lahko so primerjali, kako poteka proces izleganja pri jajčecih na kamnih oz. na »mrežici«.
Vir in fotografije: Postojnska jama